Popotovanje po Krpanovi deželi

V četrtek, 18. 9. 2014, smo se odpravili v Logatec na Krpanov pohod. Na poti smo sledili desetim nalogam.

1. naloga: Malarijo Krpana vkup sestaviti
   V prvi nalogi smo morali sestaviti sestavljanko, ki ni bila tako težka. Pri nalogi smo morali sodelovati vsi.
2. naloga: Ujeti ribo, da sebe podkrepiš, pot ne bo kratka.
   Lea in Aleš sta v tej igri lovila ribe. Naloga je bila težja, kot je bila videti na prvi pogled. Zahtevala je veliko koncentracije. Prvi dve nalogi smo opravili v zavodu Logatec, nato pa smo se odpravili naprej.
3. naloga: Les za mesarico odžagat bo treba.
   Pri tej nalogi sta žagala Žan in Aleš. Tara, Lea in vzgojiteljica Sergeja smo pomagale tako, da smo sedele na hlodu da ga ne bi prevrnilo.
4. naloga: Na gmajno priti in gibčnost pokazati, da ne najde se kdo in reče, da vsaka žaba od tebe dlje skoči.
   Eden od tekmovalcev je moral skočiti v daljino. Dogovorili smo se, da bo skakal Žan. Skočil je 230 cm.
5. naloga: Osem mejačev nate čaka, Krpan se jih ne ustraši. Omlati jih, da vsi podplate pokažejo.
   V nalogi je bilo potrebno podreti keglje. Zastopala sta nas Matic in Aleš, ki sta podrla 7 kegljev.
6. naloga: Kobilico vkup sestaviti in jo zajahati.
   Pri tej nalogi smo morali sestaviti kobilico iz lesa, pomembno je bilo, da smo sestavne dele pravilno zložili v čim krajšem času, saj so čas, ki smo ga porabili za opravljanje naloge izmerili.
7. naloga: Podkev Krpanove kobilice na drog zalučati.
   Pri tej nalogi smo metati podkev v en krog, v središču katerega je bil drog. Sodelovala je celotna skupina, vsak je imel na voljo tri mete, štele so podkve, ki so pristale znotraj označenega kroga.
8. naloga: Kaj bo, če se Brdavs ne ukroti, so veleli meščani Dunaja in poklicali Martina Krpana.
   Naloga je od nas zahtevala, da mečemo teniške žogice v Brdavsa. Seveda ni bilo tako preprosto, kot se sliši. Brdavs se je namreč majal. Brdavsa sta ciljala Tara in Žan.
9. naloga: Šverc soli brez cesarjevega patenta opraviti.
   Pri tej nalogi smo se najprej tehtali. Stehtali smo Taro. Nato smo na pamet napolnili vrečo peska z enako težo, kot jo ima Tara. Aleš in Matic sta bila pri tem zelo natančna in sta pesek odmerila natančno po Tarini teži.
10. naloga: Zadeti raco za dunajsko gospodo, da lačna ne bode.
    S pomočjo zračne puške je pri tej nalogi Matic streljal račke. Streljanje s puško ni bilo enostavno, vendar je Maticu uspelo ustreliti nekaj račk.

Pot se je končala v Zavodu za vzgojo in izobraževanje Logatec. Med potjo smo videli se druge ekipe. Po koncu smo se družili z vrstniki iz drugih vzgojnih zavodov in počakali na razglasitev rezultatov. Pohoda smo se udeležili: Lea, Tara, Žan, Aleš in Matic. Spremljala sta nas učitelj Matjaž in vzgojiteljica Sergeja.

Tara Ivanić in Lea Sojer